Martin i mekim wanpela promis.
Martin Luther em i bon long yia 1483. Em i pikinini bilong wanpela man bilong ples Saxon bilong kantri Germany. Long yia 1505, taim em i kisim 22 yia pinis, em i laik mekim wok loya. Tasol, long dispela taim, wanpela laitning i pairap klostu long em na em i tingim olsem, “Mi bai dai.” Em i pret long laip bilong em na em i mekim promis olsem, “Sapos mi no dai, orait bai mi kamap wanpela wokman bilong sios.” Em olsem na em i bihainim dispela promis bilong em na em i kamap wanpela wokman, samting olsem pris, bilong Katolik Sios.
Na Martin Luther em i no giaman long bihainim ol samting bilong sios. Nogat. Em i mekim strongpela wok bilong stretim laip bilong em. Em i mekim bikpela wok bilong rausim ol sin pasin long tingting bilong em na long laip bilong em, na em i pas olgeta long olgeta pasin i stretpela na gutpela. Em i tingim olsem, “Sapos mi stretim laip bilong mi na mi mekim stretpela pasin, orait God bai kisim bek mi.”
Bel isi i no kamap.
Tasol, long ol dispela pasin Martin Luther i no kisim wanpela liklik bel isi, nogat. Long wanem, olgeta taim em i lukim sin i stap yet long tingting bilong em na long laip bilong em. Em i save olsem God Em i wanpela holi God na Em i hetim sin. Olsem na, taim Martin Luther i lukim sin i stap yet long laip bilong em na taim em i lukim ol feil bilong em, orait em i pret nogut tru long God na em i tingim olsem, “Mi sin man tumas na God i no inap kisim bek mi.” Em olsem na Martin Luther i hatwok moa yet bilong stretim laip bilong em. Tasol em i no kisim amamas long dispela hatwok bilong em. Long wanem, sin na feil i no lusim em liklik. Na planti pris i tokim em olsem, “Yu no ken i wari tumas long sin bilong yu.” Tasol dispela toktok i no helpim em. Long wanem, Martin Luther i save olsem, God i hetim sin.
Stretpela pasin God i givim.
Long dispela taim sios i givim wok long Martin Luther bilong skulim ol man long Tok bilong God long Yunivesiti bilong taun Wittenberg long Germany. Em i mekim dispela wok na long yia 1515 em i lukim wanpela tok i stap long Rom 1:17, na dispela tok i olsem, “Long gutnuis stretpela pasin God i givim manmeri em i kamap ples klia. Dispela stretpela pasin God i givim manmeri em i kam long wanpela rot tasol. Na dispela rot em i rot bilong bilipim gutnuis. Dispela kain tok i stap pinis long Buk bilong God na i tok, ‘Manmeri i stretpela long rot bilong bilipim God bai i stap laip.’ ”
Em i lukim dispela toktok na dispela toktok i bin senisim laip bilong em. Long wanem, nau em i save olsem, God i givim stretpela pasin long manmeri i bilipim na trastim gutnuis bilong God, na ol bai kisim laip i stap oltaim oltaim long dispela stretpela pasin God i givim ol. God i no inap kisim bek ol na ol i stap laip long gutpela pasin ol yet i mekim. Nogat. God i kisim bek ol na ol i stap laip long stretpela pasin God yet i givim ol. Long dai bilong Jisas God i pinisim pe bilong sin bilong ol, na Em i givim stretpela pasin long ol bilong kolim ol “stretpela man.” Long dispela pasin tasol God i ken i kisim bek sin manmeri na mekim ol i stap pikinini bilong Em yet.
Trupela amamas i kamap.
Em olsem na Martin Luther i tanim bel na em i bilipim na trastim God long rausim pe bilong sin bilong em long dai bilong Jisas, na em i bilipim na trastim God long givim stretpela pasin long em bilong kolim em “stretpela man”. Em olsem na em i bilipim na trastim God long mekim olgeta wok bilong kisim bek em. Taim em i tanim bel pinis em i bin tok olsem, “Long dispela taim mi pilim olsem mi kisim nupela laip na dua bilong heven i op na mi wokabaut i go insait long heven.” Em olsem na, nau Martin Luther i kisim amamas tru. Long wanem, God i mekim olgeta wok pinis long feitful wok bilong Jisas bilong kisim bek em.
Taim bilong Refomesen.
Dispela nupela bilip bilong Martin Luther em i trupela bilip bilong Baibel, na dispela bilip i opim ai bilong em long planti rong bilip na planti rong tisim na planti rong pasin i stap long sios. Martin Luther i klia olsem, God i kisim bek sin manmeri long feitful wok bilong Jisas tasol. Tasol sios i paulim tisim bilong Baibel na ol i skulim ol manmeri olsem, God i kisim bek sin manmeri long ol feitful wok ol sin manmeri yet i mekim bilong stretim laip bilong ol. Em olsem na Martin Luther i kisim tingting long stretim sios.
Long yia 1517 em i statim wok bilong rausim ol rong tisim bilong sios, na em i wok bilong kisim bek trupela tisim bilong Baibel. Long de 31 long 10 mun long yia 1517 Martin Luther i raitim ol 95-pela rong bilip bilong sios long wanpela pepa na pasim dispela pepa long dua bilong wanpela haus lotu bilong ol i stap long taun Wittenberg. Na dispela pasin bilong em i kirapim taim bilong Refomesen.
Refomesen em i taim we ol planti man bilong Yurop i bin wok long rausim ol rong bilip na ol rong tisim. Ol i laik kisim bek na bihainim trupela bilip na trupela tisim bilong Baibel. Tasol ol wanwan bikpela man bilong sios i strong tumas long holim i stap ol bilip na tisim bilong ol. Olsem na, planti manmeri i lusim sios na ol i kirapim ol wanwan nupela sios, em ol sios i laik bihainim trupela bilip na tisim bilong Baibel. Long yia 1517 i go long yia 1648 ol i kolim ol yia bilong Refomesen.
Martin femili.
Martin Luther i bin maritim wanpela meri, nem bilong em Katrin, na em i karim 6-pela pikinini. Na Martin Luther em i dai long de 18 long 2 mun long yia 1546 na ol i planim em long taun Wittenberg.
Laip bilong Martin Luther.
Martin Luther em i bin yusim laip bilong em bilong mekim trupela bilip na trupela tisim bilong Baibel i kamap ples klia gen. Long taim bilong Martin Luther sios i bin lusim trupela bilip na tisim bilong Baibel longtaim pinis, tasol Martin Luther i bin wok bilong kisim bek gen. Long laip bilong em, em i kisim planti hevi, tasol em i no givap mekim gutnius bilong God i kamap ples klia gen. Em i no givap long autim gutnius i tokaut long God i kisim bek sin manmeri long feitful wok bilong Jisas tasol.
Yu ken i lukim ol dispela toktok long tok Inglis long:
Church History in Plain Language, Bruce L. Shelley.
Here I Stand – A Life of Martin Luther, Roland H. Bainton.
Evangelical Dictionary of Theology, Walter A. Elwell, Editor; “Luther, Martin”, Contributor Rudolph W. Heinze.